Evropsko sodišče za človekove pravice je v letu 2023 obravnavalo več deset tisoč pritožb zaradi domnevnih kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podalo okrog dva tisoč vsebinskih sodb. V spodnji analizi predstavljamo najodmevnejše sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v letu 2023. Izbor šestnajstih sodb smo naredili na podlagi pomembnosti, teže, odmeva in učinka zadeve za pravo človekovih pravic.
Veliki senat Evropskega sodišča je v zadevi Fedotova in ostali proti Rusiji (št. 40792/10 in ostale, 17. januar 2023) ugotovil, da ruske oblasti kršile svoje pozitivne obveznosti v zvezi s pravico do zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP), saj so prekoračile svoje polje proste presoje, ker niso omogočile pravnega priznanja, oziroma registracije in varstva istospolno usmerjenih oseb (224. odstavek sodbe) ESČP je že v prejšnjih sodbah ugotovilo, da obstaja evropsko soglasje, da morajo države pogodbenice EKČP omogočiti istospolnim osebam vsaj upravnopravno registracijo njihovih razmerij.
Veliki senat Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Macatė proti Litvi (št. 61435/19, 23. januar 2023) ugotovil kršitev pravice do svobode izražanja. Litvanske oblasti pri omejevanju dostopa in uporaba otroške pravljice o istospolnih odnosih, ki naj bi bila škodljiva za otroke, niso zasledovale legitimnega cilja skladno z 2. odstavkom 10. člena EKČP (216. odstavek sodbe).
V zadevi A.H. in ostali proti Nemčiji (št. 7246/20, 4. april 2023) so sodniki presojali, ali so nemške oblasti posegle v pritožnikovo pravico do zasebnega in zasebnega življenja, ker niso želele pravno priznati njegove spremembe spola na rojstnem listu otroka, ki je bil rojen po spremembi spola. Sodišče je ugotovilo, da so »nemška sodišča vzpostavila pravično ravnovesje med pravicami in interesi pritožnikov v zvezi z dobrobitjo otroka in javnimi interesi« (132. odstavek sodbe).
Veliki senat Evropskega sodišča v zadevi Sanchez proti Franciji (št. 45581/15, 15. maj 2023) ni ugotovil kršitve svobode izražanja pritožnika, ki so ga francoske oblasta obsodile, ker je na svojem Facebook profil uporabljal in širil sovražni govor zoper muslimansko skupnost. Sodišče je zaključilo, da »so odločitve domačih sodišč temeljile na iz ustreznih in zadostnih razlogov, tako glede odgovornosti, ki se pripisuje pritožniku v vlogi politika za nezakonite komentarje, ki so jih pred volitvami na njegovem »zidu« na Facebooku objavile tretje osebe, ki so bile same identificirane in preganjane kot sostorilci ter glede njegove kazenske obsodbe. Izpodbijano vmešavanje je torej mogoče šteti za »nujno v demokratični družbi«.« (209. odstavek sodbe).
ESČP v zadevi Mesič proti Hrvaški (št.2) (št. 45066/17, 30 maj 2023) ni ugotovilo kršitve pravice do zasebnega in družinskega življenja pritožn.ika, ki je uveljavljal kršitev zaradi članka, ki ga je februarja 2015 objavil portal Dnevno.hr glede domnevne vpletenosti nekdanjega predsednika Hrvaške v podkupovanje glede nakupa oklepnih vozil znamke Patria. Sodišče je ugotovilo, da je bilo poročanje portala temeljilo na javno dostopnih podatkih, pri čemer so domača sodišča našla razumno ravnotežje med pravicami pritožnika do zasebnosti in pravico do izražanja spletnega portala.
Evropsko sodišče je v zadevi Navalnyy proti Rusiji (št. 3) (št. 36418/20, 6. julij 2023 ugotovilo, da so ruske oblasti kršite svoje pozitivne obveznosti pod 2. členom EKČP (pravica do življenja) opraviti učinkovito, skrbno, neodvisno in hitro preiskave glede domnevne zastrupitve s kemičnim živčnim strupom in domnevne vpletenosti agentov ruske države v poskus umora pritožnika.
ESČP v zadevi Zhablyanov proti Bolgariji (št. 36658/18, 27. junij 2023) ni ugotovilo kršitev pritožnikove pravice do svobode izražanja, ko je moral odstopiti z mesta podpredsednika bolgarskega parlamenta, ker je opravičeval hudodelstva navideznih sodišč v času komunističnega režima. Sodniki so ugotovili, da so bolgarske oblasti postopale v okviru polja proste presoje in da je bilo nujno v demokratični družbi, ko so ga zamenjale na mestu bolgarskega parlamenta (136. odstavek sodbe). Sodniki so ugotovili, da »… je bil ta ukrep namenjen ureditvi dostopa do političnega procesa na najvišji ravni, je bil preventivne in ne kaznovalne narave…« (132. odstavek); »… odstranitev ni imela dolgoročnih posledic za pritožnika … (133. odstavek), in »učinki ukrepa so bili torej večinoma simbolični… (134. odstavek).
Sodniki so 11. julija 2023 podali sodbo v zadevi Semanya proti Švici (št. 10934/21), kjer so ugotovili, da je Švica kršila pritožnici, sicer vrhunske atletinje, pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Ugotovili so, da pravica pritožbe na švicarsko zvezno vrhovno sodišče proti razsodbi Mednarodnega razsodišča za šport ni učinkovito pravno sredstvo v pomenu 13. člen EKČP (239. odstavek). Hkrati so ugotovili kršitev 8. člena (pravica do zasebnega življenja) v povezavi do prepovedi diskriminacije (14. člen EKČP).
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Bavčar proti Sloveniji (št. 17053/20, 7. september 2023) ugotovilo kršitev domnevne nedolžnosti iz 1. odstavka 6. člena EKČP, ker takratni minister za pravosodje na komercialni televiziji izjavil, »da bodo letele glave«, če Višje sodišče v Ljubljani ne bo pravočasno obravnavalo pritožbe pritožnika in bo primer zastaral. Sodišče je ugotovilo, da so slovenske oblasti tako kršile domnevo nedolžnosti, saj le-ta zavezuje vse tri veje državnih oblasti, s čimer so kršile pravico do poštenega sodnega varstva (2. odstavek 6. člena EKČP) (124 in 125. odstavka sodbe).
Evropsko sodišče je v zadevi Compaore proti Franciji (št. 37726/21, 7 september 2023) presojalo skladnost izročitve Paula Françoisa Compaoré, nekdanjega predsednika Burkine Faso, njenim državnim oblastem zaradi domnevnega sodelovanja pri umorih štirih oseb, med njimi tudi novinarja. Francoske oblasti so po dolgotrajnem postopku in na podlagi diplomatskih zagotovil Burkine Faso odobrile izročitev. ESČP pa je ugotovilo, da so francoske oblasti kršile svoje postopkovne obveznosti glede 3. člena EKČP (prepoved mučenja), ker niso dovolj skrbno in natančno ugotovile dejanskega tveganja za pravice in pravni položaj pritožnika glede na trenutne razmere v Burkini Faso (129. odstavek sodbe). Francoske oblasti bi morale izločiti tveganje za pravice pritožnike, da bi lahko izpolnile svoje obveznosti pod 3. členom (prav tam).
V zadevi Total S.A. in Vitol S.A. proti Franciji (št. 34634/18 in 43546/18, 12. oktober 2023) sta bili pritožnici kazensko obsojeni podkupovanja tujih javnih uslužbencev, saj sta kršili pravila programa OZN »Oil for Food)«. Pritožnici sta utemeljevali, da določba francoskega kazenskega zakonika ni bila določna in predvidljiva. ESČP pa v svoji sodbi ni ugotovilo kršitev 7. člena (ni kazni brez zakona). ESČP je zaključilo, da »je bilo pravo, ki se je uporabljalo na dan spornih dejstev, dostopno in dovolj predvidljivo, da je podjetjem pritožnikom omogočilo vedeti, da s plačevanjem skritih provizij, imenovanih ” pribitki “, v okviru spornih iraških trgovskih operacij z nafto , v nasprotju programa ZN ” nafta za hrano« (70. odstavek sodbe).
Evropski sodniki so v zadevi Rivadulla Duró proti Španiji, (št. 279257/21, 12. oktober 2023) obravnavali upravičenost kazensko obsodbe pritožnika Rivadulla Duró za njegove kritične besede v rap pesmi in na družbenih omrežjih zoper Juana Carlos I, emiritus kralja Španije. Sodišče pritožbe ni sprejelo v vsebinsko obravnavo, saj naj bi po mnenju sodnikov španska sodišča obravnavala zadevo in jo rešila skladno s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Veliki senat Evropskega sodišča je v zadevi Humpert in ostali proti Nemčiji (št. 59433/18 in ostale, 14. december 2023) presojala skladnost upravnega discipliniranja učiteljev, ki so med delovnem časom sodelovali na sindikalnih protestih. Velik senat je ugotovil, da nemške oblasti niso kršil svobode združevanja, saj bile sankcije blage, s čimer so oblasti izpolnile kriterij nujnosti v demokratični družbi. Odločil je, da »… ukrepi, sprejeti proti pritožnikom, niso prekoračili polja proste presoje, ki ga ima tožena država v okoliščinah te zadeve, saj se je izkazalo, da so sorazmerni s pomembnimi zakonitimi cilji, ki so jih zasledovali« (147. odstavek sodbe).
Evropsko sodišče je v zadevi Džibuti in ostali proti Latviji (št. 225/20, št. 11642/20 in 21815/20, 16. november 2023) ugotovilo, da ni prišlo do kršitve prepoved diskriminacije (14. člen EKČP) v povezavi s pravico do izobraževanja (2. člen 1. protokola). Sodniki so presojali skladnost zakonskih sprememb, ki so zvišale odstotek predmetov poučevanjih v latvijskem jeziku v zasebnih osnovnih in srednjih šolah, vendar ni ugotovilo odstopanja od EKČP.
Evropsko sodišče je v pilotni zadevi Wałęsa proti Poljski (št. 50849/21, 23. november 2023) odločilo, da je prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja in do kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja v razmerju do pritožnika Šlo je civilno tožbo Lecha Wałęse, nekdanjega poljskega predsednika in dobitnika Nobelove nagrade za mir. Wałęso je nekdanji sodelavec javno obtožil sodelovanja s komunističnimi oblasti. Wałęsa je zadevo pred skoraj desetimi leti dobil. Zadevo je nato po toliko letih znova obravnaval Zbor za izredne revizije in javne zadeve po izredni pritožbi generalnega državnega tožilca. ESČP je odločilo, da senat za izredne revizije in javne zadeve ni »neodvisno in nepristransko sodišče, ustanovljeno z zakonom« (239. odstavek sodbe) Ugotovilo je, da je bil izredni pritožbeni postopek nezdružljiv z načelo0 pravne države, predvsem pravne varnosti, pravnomočnosti in predvidljivosti prava. Sodniki so zapisali, da takšna situacija »povzroča splošno sistemsko težavo v poljskem pravosodnem sistemu, ki od tožene države zahteva, da sprejme hitre in ustrezne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti s konvencijo… (prav tam, 239. odstavek). Sodišče je ugotovilo, da gre »za zlorabo pravnega postopka s strani državnega organa zaradi lastnih političnih nazorov in motivov« (prav tam, 297. odstavek).
ESČP je v zadevi Vučković proti Hrvaški (št. 15798/20, 12. december 2023) presojalo ali so se hrvaške oblasti ustrezno pravno obravnavale in sodno rešile poseg v telesno integriteto gospe Vučkovič, medicinske sestre, ki jo je med delovnim časom spolno napadel njen kolega. Sodišče je odločilo, da so hrvaške oblasti kršile svoje postopkovne obveznosti pod 3. (prepoved mučenja) in 8. členom EKČP (pravica do zasebnega in družinskega življenja), ker niso ustrezno zavarovale pravice žrtve spolnega nasilja med sodnim postopkom, kar je še posebej problematično zaradi razširjenosti nasilja zoper ženske na Hrvaškem.
Esohap 