Slovensko narodno gledališče Maribor je v tem tednu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedlo uprizoritev prirejene drame »In ljubezen tudi« po istoimenskem romanu Draga Jančarja. V glavnih vlogah nastopajo Gaja Filač, Žan Koprivnik in Vladimir Vaškalić. Roman kot drama obravnava nekaj življenjskih zgodb v času pred, med in po drugi svetovni vojni v Mariboru in njegovi okolici. Poanta Jančarjevega romana je, da življenje, kot tudi ljubezen, počasi mineva in izgineva. Naslov romana izhaja iz Byronove pesmi »So, we’ll go No More a Roving«: »… in utrudi se srce in ljubezen tudi« (glej: ne pojdeva več v dvoje, v slovenskem prevodu Janeza Menarta). Druga svetovna vojna grobo poseže v ljubezensko zgodbo Sonje in Valentina, ko slednjega pridržijo nacistične oblasti v mestu. Njuna ljubezen na koncu ne preživi druge svetovne vojne, čeprav jo oba protagonista nekako preživita. Čeprav je Jančar večkrat poudaril, da njegov roman ne temelji na resničnih dogodkih, so njegovo zgodbo zagotovo navdihnile številne življenjske zgodbe prebivalcev Maribora.
Vir fotografije: SNG Maribor, https://www.sng-mb.si/event/in-ljubezen-tudi/
Uprizoritev drame »In ljubezen tudi« je režiral Luka Marcen, ki je skupaj s Tatjano Doma tudi odrsko priredil roman. Drama je razdeljena na tri dejanja. Prvo dejanje se začne z razglednico z Grajskega trga v Mariboru, kjer Sonja nagovori oficirja Ludwiga, ki jo kasneje pošlje v delovno taborišče, kjer jo nacisti prisilijo v delo v taboriščnem bordelu. Drugo dejanje se odvija v pohorskih gozdovih, kamor se po izpustitvi iz zapora zateče Valentin. V gozdovih so vladala podobno samovoljna pravila kot spodaj v mestu. Sporočilo tega dejanja je še posebej močno, saj morda še bolj kot Jančarjev roman sam odpira nekatera vprašanja iz polpretekle zgodovine. Ko komisar Vasja na namišljenem sojenju izreka obsodbe domnevnih izdajalcev, postane očitna absurdnost zla in samovolje partizanskih oblasti. Ko po dvorani odmevajo poki strelov, osuplo občinstvo na svoji koži občuti krivico številnih partizanskih »kengurujskih procesov« iz časa druge svetovne vojne. Tretje dejanje pripoveduje zgodbo Katice, katere družinsko in zasebno življenje sta vojna in samovoljnost oblasti popolnoma razbili. Po koncu vojne pa pomaga nekdanjemu esesovcu Ludwigu.
Dramo odlikuje veličastna scenografija Tatjane Doma, ki jo dopolnjuje skrbna koreografija Lare Ekar Grlj. Preslikava kateregakoli romana v dramsko uprizoritev ni lahka naloga, a uprizoritvi »In ljubezen tudi« je uspelo prikazati preplet osebnih zgodb s širšimi posledicami na političnem in vojaškem prizorišču.
Uprizoritev Jančarjeve »In ljubezen tudi« opozarja na majhnost posameznika v vrtincu globalnega merjenja moči. Običajno ljubezensko in družinsko življenje se lahko spričo objektivnih okoliščin čez noč obrne na glavo. V zgoščenem času ima lahko še tako preprost pogovor dolgoročne posledice za vsakdanja življenja. Tako Jančar kot Marcen v romanu oziroma drami ne obsojata, temveč opozarjata na posledice zlorabe oblasti in moči različnih oblasti ter zasebnih skupin. Prvo uprizoritev bi bilo zato napačno razumeti ideološko. Njena sporočilna moč je širša. Opozarja na tveganje, ki ga v današnjem, podobno zgoščenem času spremljamo ob premikih globalnih razmerij moči tako v mednarodni skupnosti kot tudi v globalnem gospodarstvu. Izpostavlja, da je skoraj vedno javno izpostavljanje in obsodba hudodelstev ter kršitev človekovih pravic tvegano početje. V romanu »In ljubezen tudi« izginejo tako tisti, ki so izpostavljali nacistična hudodelstva, kot tudi tisti, ki so opozarjali na komunistična hudodelstva.
Jernej Letnar Černič
Esohap 