Ustavno sodišče RS je prejšnji teden objavilo svojo odločbo v zadevi št. Up-1306/19 z dne 23. 2. 2023, kjer je ustavno pritožbo podal pritožnik, ki je ga je Okrajno sodišče RS v Ljubljani trikrat obsodilo zaradi razžalitve državnega organa. Vrhovno sodišče RS pa nato ni ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Ustavno sodišče je v odločbi razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 39962/2011 z dne 4. 4. 2019 in ter mu je zadevo vrnilo v novo odločanje. Ustavno sodišče je Vrhovnem sodišču predvsem očitalo, da ni opravilo testa sorazmernosti glede dopustnih meja uresničevanja svobode izražanja, saj je Vrhovno sodišče pritožnikove izjave označilo za izražanje, ki ne spada v pravico do svobode izražanja. Po mnenju Vrhovnega sodišča si pritožnikove izjave ne zaslužijo nobenega pravnega varstva (13. odstavek odločbe US RS). Ustavno sodišče se tako v svoji odločbi ni opravilo presoje ali svoboda izražanja pritožnika varuje njegove kritične izjave. Ustavne sodnice in sodniki tako v odločbi niso (še) potrdili široko mejo svobode kritičnega izražanja v razmerju do državne oblasti, kot na prvi pogled morda izhaja iz izreka odločbe. Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da:
»Pri novem odločanju bo moralo sodišče upoštevati, da v konkretnem primeru ni šlo za položaj iz 17. člena EKČP, zaradi česar je treba, ne glede na ugotovitev, da sporne izjave ne pomenijo kritike, opraviti celovito presojo posega v svobodo izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave, vključno s sorazmernostjo izrečene kazni.« (14. odstavek)
Odločbo večine na Ustavnem sodišču RS lahko ocenimo kot pretirano zadržano, saj ne spušča v oceno ali pritožnikove izjave sodijo v še dovoljeno kritiko državne oblasti. Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) izhaja, da Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) varuje široko kritiko delovanja državnih oblasti in da se morajo državne oblasti izogibati kazenskem pregonu kritičnih izjav (glej denimo zadevo Gavrilovici proti Moldovi, št. 25464/05, 15. december 2009). Kritika oblasti zagotovo ne spada pod 17. člen EKČP, ki ga ESČP praviloma uporablja za izjave in prispevke, ki zanikajo holokavst in podobna hudodelstva.
Esohap 