Julijskega večera se sprehajam po po desnem bregu Odre v mestu Frankfurt na Odri, postsocialističnem mestu v pokrajini Brandenburg, v nekdanji vzhodni Nemčiji. Nato se po mostu čez Odro odpravim v Slubice, nekoč predmestja Frankfurta. Rad prihajam v te kraje, ljudje so prijazni, morda malce hladni, a dobrosrčni. V te kraje že vrsto poletij prihajam poučevat na tukajšnji univerzi. Hkrati so ti kraji blizu krajev, kjer je moj dedek med drugo svetovno vojno preživel štiri leta v dveh delovnih nacističnih taboriščih, ki sta zdaj na drugem bregu Odre, torej na levem bregu, na Poljskem. Frankfurt na Odri je bil nekoč impozantno in bogato mesto z univerzo ustanovljeno v začetku 16. stoletja. Kasneje so prišli manj ugodni časi. Mesto je bilo po drugi svetovni vojni, ki jo je Nemčija izgubila, razdeljeno na dva dela, znašlo se je v Vzhodni Nemčiji pod totalitarnim komunističnim sistemom. Nekdanje predmestje, ki je zdaj Slubice na Poljskem, je prešlo v upravljanje poljskih komunističnih oblasti.
Drugače pa to ozemlje ne bodri, saj je skozi zadnja stoletja pogosto prehajalo iz rok enega suverena v roke drugega: od nekdanje Prusije do čeških oblastnikov, do poljskih in celo luksemburških oblastnikov. Kakor večina krajev ob Odri je bilo tudi to mesto pogosto na prepihu. Frankfurt na Odri je bil sicer ločen s t.i. tekmovalno mejo, ki danes pomeni moderno mejo med Nemčijo in Poljsko. Ta meja ni razdelila samo Frankfurta in Slubice, temveč tudi druga mesta, kot so Guben in Gubin ter druga. Pred drugo svetovno vojno so se predmestja imenovala “Dammvorstadt”. Po vojni pa so bila ločena od glavnega dela mesta.
V samem mestu Frankfurt na Odri v času vojne sicer ni bilo spopadov, a so nacisti mesto spremenili v trdnjavo proti Rdeči armadi na poti v Berlin. Kasneje so sovjetski vojaki uničili del mesta in postavili vrsto spomenikov sovjetskim vojakom. Sprva so Nemci v Vzhodni Nemčiji zavračali mejo s Poljsko vzdolž Odre, a so jo kasneje priznali, medtem ko je Zahodna Nemčija dolgo časa ni priznala. Šele v 70. letih je s podpisom Moskovske in Varšavske pogodbe priznala potek meje vzdolž Odre. Po združitvi obeh Nemčij je bila pod pritiskom mednarodne skupnosti meja dokončno priznana tudi s strani Zvezne republike Nemčije in Republike Poljske. Po letu 1990 si obe državi v Frankfurtu in Slubicah prizadevata za čim boljše sodelovanje, odnosi med mestoma so tesni, številne javne storitve in most, ki povezuje mesti, uporabljata oba kraja. Po vstopu Poljske v Evropsko unijo in območje Schengena je postala meja brezmejna, sodelovanje pa je v marsičem bolj koristilo Slubicam, ki so se gospodarsko razcvele, medtem ko Frankfurt podobno kot celotna pokrajina Brandenburg še vedno trpi zaradi pomanjkanja delovnih mest in težkih socialno-ekonomskih razmer, kar se odražajo tudi v nižanju števila prebivalstva. A po drugi strani je mesto le dobro uro vožnje stran do nemške prestolnice.
Frankfurt na Odri, čeprav je od Berlina oddaljen manj kot 100km, je v zadnjih desetletjih postal bolj predmestje nemške prestolnice kot samostojno mesto. Številni prebivalci se vsakodnevno vozijo na delo v Berlin. V nasportni smeri pa prihajajo študenti. Svetla izjema v tej pokrajini in mestu je zato Evropska univerza Viadrina, ki sta jo v 90. letih skupaj ustanovili Nemčija in Poljska kot poskus obuditve stare brandeburške univerze v Frankfurtu, ki je delovala med leti 1506 in 1811 (kasneje so jo preselili v Wroclav in jo združili s tamkajšno univerzo). Danes je desni breg Odre prijetno območje z restavracijami, kjer prevladuje mirno vzdušje. Most, ki povezuje Frankfurt na Odri in Slubice, pa daje vtis običajnega mostu med dvema mestoma v isti državi. Vendar most ni običajen, saj tudi v današnjem času povezuje dve državi, sicer članici Evropske unije, a vendarle.
Nemška policija je v zadnjih letih povečala varnost na mostu, letos pa so se ji pridružili tudi poljski policisti, predvsem kot odgovor na spontano ustanovljene civilne skupine poljske družbe, ki bedijo nad mostom in nadzorujejo prehode zaradi skrbi pred nezakonitimi priseljenci. Zaradi teh vaških straž je morala tudi poljska vlada uradno okrepiti prisotnost policije na mejnem prehodu. V današnjem času je takšen nadzor morda nenavadnen in v nasprotju s temeljnimi svoboščinami Evropske unije, saj ideja evropskega povezovanja ne temelji na nadziranju notranjih meja. Toda zadnja leta, tudi na drugih notranjih mejah držav članic EU, države znova uvajajo notranje nadzore zaradi pomanjkanja zaupanja. V Frankfurtu na Odri in Slubicah to ni več tako nenavadno, saj zgodovina kaže, da območje ob reki Odri nikoli ni bilo mirno in stabilno. Preko stoletij so se tu menjavali različni suvereni, od kraljevin do cesarstev in totalitarnih režimov. Mogočna reka Odra je pogosto služila kot naravna meja med državami in bo to v prihodnosti verjetno še naprej, še posebej v obdobjih zaostrenih razmer.
Policisti danes na nemško-poljski meji preverjajo identiteto predvsem tistih oseb, ki po videzu odstopajo od večine tamkajšnjih prebivalcev. Vprašanje je, kaj nam spričo zaostrovanje prehoda meja ne samo na poljsko nemški meji, temveč skoraj povsod po Evropski uniji, prinaša prihodnost, a to vsekakor ni nekaj, kar bi si želeli na evropski celini. Takšna situacija odraža občutek tesnobe, nestabilnosti in nepredvidljivosti prihodnjih dogodkov. Nazadovanje standardov vladavine prava, obujanje starih pravil in meja vzbuja občutek pozabljivosti in minljivosti preteklih grozodejstev, kot da ne bi pomenila ničesar. Ljudje prehitro pozabljamo na kršitve človekovih pravic in hudodelstev iz preteklosti. Danes so tako vprašanja meja pogosto pomembnejša od vprašanja človekovega dostojanstva, sobivanja, strpnosti in turizma, kljub vsem opozorilom iz preteklosti, tudi iz Frankfurta na Odri in Slubic.
Širše območje Frankfurta na Odri in Slubic na levem bregu priča, da bi se morali iz preteklih napak nekaj naučiti. Vnovično postavljanje zidov in meja ter upravljanje mostov na Odri lahko vodi v oživljanje starih totalitarnih vzorcev, česar bi se v demokratičnih družbah morali bati. Prav tako bi nas moralo skrbeti, če bi zasebne skupine, kot se to dogaja zdaj na poljski strani, prevzele nadzor nad mejo. Iz zgodovine hitro ugotovimo, kaj se zgodi, če institucije preidejo v roke zasebnikov ali paravojaških skupin. Zato most med Frankfurtom na Odri in Slubicami ni le most med dvema krajema, ampak je tudi simbol sobivanja, strpnosti in srčnosti med ljudmi ob Odri in tistimi, ki kraje le obiskujemo. To je nekaj, k čemur bi morali strmeti v Evropi – danes in v prihodnje.
Jernej Letnar Černič
Esohap 