16 odmevnejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v letu 2022

Evropsko sodišče za človekove pravice je v letu 2022 obravnavalo več deset tisoč pritožb zaradi domnevnih kršitvah vsaj enega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter podal okrog dva tisoč vsebinskih sodb. Izbrali smo 16 najbolj odmevnih in zanimivih sodb iz leta 2022.

• Evropsko sodišče je v zadevi Advance Pharma sp. z o.o v. Poljska (št. 1469/20, 3. februar 2022) ugotovilo kršitev pravice do neodvisnega sodišča (6. člen EKČP) zaradi sistematičnih pomanjkljivosti pri imenovanju sodnikov v poljskem sodstvu. Zaključilo je, da »…oblikovanje civilnega senata vrhovnega sodišča, ki je obravnavalo primer družbe pritožnice, ni bilo »sodišče, ustanovljeno z zakonom««. (353. odstavek sodbe).

• Sodniki so v zadevi Anatoliy Marinov proti Bolgariji (št. 26081/17, 15. februar 2022) ugotovili kršitev pravic do svobodnih volitev (3. člen protokola št. 1 k EKČP) pritožnika, ker v letu 2017 ni mogel sodelovati na bolgarskih parlamentarnih volitvah, ker ga je sodišče zaradi duševne bolezni postavilo pod delno skrbništvo.

• Veliki Senata Evropskega sodišča za človekove pravice je v zadevi Grzęda v. Poljska (št. 43572/18, 15. marec 2022) presojal predčasno prekinitev mandata člana nacionalnega Sodnega sveta in njegovo nezmožnost, da izpodbija predčasno prekinitev, da jo izpodbija pred sodišči. ESČP je še v eni v vrsti številnih zadev glede sistemskih pomanjkljivosti poljskega sodstva pri uresničevanju pravice do poštenega sodnega varstva  (6. člen EKČP) ugotovilo, da je bila gospodu Grzęda kršena pravica do poštenega sojenja.

•  V zadevi Landi proti Italija (št. 10929/19, 7. april 2022) je Evropsko sodišče ugotovilo, da so italijanske oblasti kršite pozitivne in postopkovne obveznosti glede pravice do življenja (2. člen EKČP), ker niso preprečili smrt sina gospe Landi in poskus njenega umora. Italijanske oblasti po mnenju sodišča niso učinkovito, zadostno in skrbno ocenile tveganje s strani pritožničinega nekdanjega partnerja.

• Evropsko sodišče je v zadevi Bumbeș proti Romuniji (št. 18079/15, 3. maj 2022) je ugotovilo kršitev svobode izražanja (10. člen EKČP) v povezavi s pravico do svobode zbiranja (11. člen EKČP)   zaradi globe protestniku, ki ne z lisicami privezali na ograjo vladanega protesta zaradi nasprotovanja načrtovanim rudnikom zlata in srebra v regiji Roșia Montană.

• ESČP je v zadevi Mesić proti Hrvaški (št. 19362/18, 5. maj 2022) ni našlo kršitve pravice do svobode izražanja (10. člen EKČP) po tem, ko so hrvaška sodišča ugotovila, da je nekdanji predsednik Republike Hrvaške odškodninsko odgovoren za posegov v čast in dobro imena odvetnika. ESČP je menilo, da so bila odločitve hrvaških sodišč nujne v demokratični družbi za zavarovanje integritete odvetnika. Je pa ESČP po drugi strani ugotovilo kršite pravice do sojenja v razumen roku.

• Evropsko sodišče je v zadevi Patrício Monteiro Telo de Abreu proti Portugalski  (št. 42713/15, 7. junij 2022) odločilo, da so portugalske oblasti z kazensko obsodbo pritožnika kršile pravico do svobode izražanja (10. člen EKČP) lokalnega politika, ki je na občinskem blogu objavil tri karikature političnega nasprotnika.

• Sodniki so v zadevi M.D. in ostali proti Španiji (št. 36584/17, 28. junij 2022) našli kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP), ker so španske policijske oblasti brez pravne podlage zbirale gradivo o sodnikih, ki so izražali stališča o potencialni neodvisnosti Katalonije.

• Evropsko sodišče je 11. julija 2022 podalo sodbo v zadevi Kavala proti Turčiji (št. 28749/18) obravnaval neizvršitev sodbo v prvi sodbi v isti zadevi. ESČP je prvi sodbi (Kavala proti Turčiji, št. 28749/18, 10. december 2019) ugotovilo, da turške oblasti med drugim kršile pravice do svobode (5. člen EKČP) in so zlorabile omejitve restrikcij (18. člen EKČP) glede pridržanja Osman Kavale. ESČP pa je v lanskoletni zadevi ugotovilo kršitev 1. odstavka 46. člena EKČP, ker turške oblasti niso izvršile prvo sodbe.

• Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Tusa proti Romuniji (št. 21854/18, 30. avgust 2022) ugotovilo kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP) zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov zoper onkologa in kirurga, ki so bili posledica napačne postavljene diagnoze raka, zaradi česar so pritožnici odstranili levi del prsi.

• Sodišče je v zadevi P.H. proti Slovaški (št. 37574/19, 5. september 2022) ugotovilo, da so slovaške oblasti kršile svoje vsebinske in postopkovne obveznosti do spoštovanja in varovanja pravice  do življenja (2. člen EKČP), po tem ko je pritožnica padla čez okno policije postaje. Kršitev vsebinskih obveznosti so našli glede poškodb, ki so nastale zaradi padca pritožnice in povzročile njeno smrt. Postopkovne pa zaradi kršitve pravice do učinkovite, skrbne, neodvisne in poštene preiskave padca. ESČP je poudarilo, da nosijo države obveznosti kot rezultat, da skrbijo za zdravje in dobro počutje oseb, ki so pridržane.

• V zadevi Juszczyszyn proti Poljski (št. 35599/20, 6. oktober 2022) je ESČP obravnavalo upravičenost discipliniranja poljskega sodnika, ki je znotraj poljskega sodstva opozarjal na nepravilnosti pri imenovanjih novih sodnikov. Sodišče je našlo kršitev prepovedi zlorabe restrikcij pravic iz 18. člen EKČP, saj ugotovilo, do polje državne oblasti delovale v slabi veri, ko so želele disciplinirati sodnika. Ker je sodnik opozoril na napake, so ga vrhovi poljskega sodstva želeli disciplinirati, zaradi česar je bila kršena tudi pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP).

• ESČP je v zadevi Pavlov in ostali proti Rusija (št. 31612/09, 11. oktober 2022) razsodilo, da so ruske oblasti kršile svoje pozitivne obveznosti do pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP) dvaindvajsetih pritožnikov, ker niso sprejele učinkovitih in skrbnih ukrepov zoper onesnaževanja zraka v mestu Lipetsku. Evropsko sodišče je zato zaključilo, da državne oblasti »…kljub … izboljšavam industrijsko onesnaževanje zraka v Lipetsku ni so dovolj znižale, da bi preprečili, da bi prebivalci mesta bili izpostavljeni zdravstvenim tveganjem. Domači organi torej niso uspeli najti pravičnega ravnotežja pri izpolnjevanjem svojih pozitivnih obveznosti, da pritožnikom zagotovijo pravico do spoštovanja njihovega zasebnega življenja« (92. odstavek sodbe).

• Strasbourško sodišče je v zadevi Basu proti Nemčiji (št. 215/19, 18. oktober 2022), glede rasnega profiliranja ugotovilo kršitev prepoved diskriminacije (14. člen EKČP) v povezavi s pravico do zasebnega in družinskega življenja (8. člen EKČP). Nemške oblasti so na vlaku preverile istovetnost indijskega pritožnika in njegove družine,  vendar nato pritožniku niso omogočile dostopa do neodvisnega organa, ki bi ugotovil ali so nemške organi preverili istovetnost le zaradi njegove rase (38. odstavek sodbe).

• Evropsko sodišče je v zadevi Y. P. proti Rusiji (št. 43399/13, 20. septembra 2022) presojalo skladnost postopanj ruskih oblast z EKČP glede prisilne sterilizacije pritožnice v državni bolnišnici. Zato sodniki razsodili, da so ruske oblasti kršile pritožničino pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.

• Sodniki so v zadevi Zemmour proti Franciji (št. 63539/19, 20 December 2022) ugotovilo, da francoska sodišča niso kršila svobode izražanja nekdanjega novinarja in trenutnega politika, ko so ga obsodila na denarno kazen za kršitev prepoved sovražnega govora zaradi širjenje diskriminacije in sovraštva zoper muslimansko prebivalstvo.