Veliki Senat Evropskega sodišča za človekove pravice je 25. januarja 2023 objavil odločitev, dolgo kar 949 odstavkov, o dopustnosti treh meddržavnih pritožb v zadevi Ukrajina in Nizozemska proti Rusiji (8019/16, 3800/14 in 28525/20, 30. november 2022) glede domnevnih kršitev številnih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) na vzhodnih območij Ukrajine. Evropsko sodišče je vse tri pritožbe zaradi podobnega dejanskega in pravnega stanja združilo v eno. Vse pritožbe izhajajo iz pomladi in poletja 2014, ko so ruske sile nezakonito okupirale dobršen del območij v vzhodni Ukrajini. Ruska okupacija vzhodno ukrajinskih območij je bila, kot se je izkazalo v zadnjem letu, le uvertura za agresijo zoper celotno ukrajinsko ozemlje. Ukrajinska vlada v pritožbi št. 8019/16 uveljavlja domnevne kršitve vsebinskih in postopkovnih obveznosti Ruske federacije glede številnih pravic iz EKČP od pravice do življenja do pravice do zasebne lastnine v Donbasu od marca 2014 naprej, vključno s kršitvami zaradi razstrelitve letala Malaysia Airlines 17. julija 2014 na letu MH17 (373. odstavek sodbe). Ukrajinska vlada v zadevi št. 3800/14 uveljavlja kršitev vsebinskih in postopkovnih obveznosti ruskega režima glede številnih pravic iz EKČP zaradi ugrabitve in prisilne preselitve treh skupin otrok in odraslih (374-375. odstavek). Nizozemska vlada pa v pritožbi št. 28525/20 uveljavlja kršitev postopkovnih in vsebinskih obveznosti Ruske federacije glede domnevnih kršitev 2., 3. in 13. člena EKČP zaradi razstrelitve letala Malaysia Airlines 17. julija 2014 na letu MH17 (376-382. odstavek).
Veliki Senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v vseh pritožbah odločil, da bo pritožbe vsebinsko obravnavalo, ker je Ruska federacija izvrševala učinkovit nadzor na območjem v vzhodni Ukrajini. Evropsko sodišče je ugotovilo, da so območja v vzhodni Ukrajini od 11. maja 2014 pod nadzorom ruskega režima. Evropsko sodišče je v 695. odstavku odločitve zapisalo, da »obsežen … dokazov nedvomno dokazuje, da je zaradi vojaške prisotnosti Rusije v vzhodni Ukrajini ter odločilne stopnje vpliva in nadzora, ki ga je uživala nad območji pod separatističnim nadzorom v vzhodni Ukrajini zaradi svoje vojaško, politične in gospodarske podpora separatističnim entitetam, so bila ta območja od 11. maja 2014 in pozneje pod učinkovitim nadzorom Ruske federacije.« Kako je Evropsko sodišče ugotovilo učinkovit nadzor Ruske federacije na območji v vzhodni Ukrajini? Sodniki so denimo ugotovili, da so se »ruski vojaki … borili v oboroženih skupinah, visoki pripadniki ruske vojske pa so bili od samega začetka prisotni na poveljniških položajih v separatističnih oboroženih skupinah in entitetah« (611. odstavek sodbe). Ruska federacija je separatističnim milicam v vzhodni Ukrajini nudila vojaško, politično in gospodarsko pomoč (695. odstavek). Hkrati je ESČP ugotovil, da »…od prvih dni separatističnih uprav in v naslednjih mesecih in letih je Ruska federacija separatistom v vzhodni Ukrajini v velikem obsegu zagotavljala orožje in drugo vojaško opremo.« (639. odstavek). ESČP je tudi ugotovilo, da je preiskave razstrelitve leta MH17 »… nedvomno pokazala, da je bil izstrelek, ki ga je dobavila in prepeljala Ruska federacija, izstreljena in da je bilo letalo razstreljeno nad ozemljem pod nadzorom separatistov« (705. odstavek sodbe). Sodišče je dodalo, da ruske oblasti »… niso predložile … nobenega dokaza, da so njeni organi sprejeli kakršne koli ukrepe za preiskavo ali sankcioniranje razširjenega nezakonitega ravnanja, o katerem so poročali od pomladi 2014 (887. odstavek sodbe). ESČP je tako dokončno in kategorično ugotovilo, da je Ruska federacija pod krinko separatistov izvrševala vojaški, politični in gospodarski nadzor na območji na vzhodu Ukrajine.
Evropsko sodišče je v odločitvi o dopustnosti treh pritožb vzpostavilo izven teritorialno pristojnost Ruske federacije na območji vzhodni Ukrajini, kjer od pomladi 2014 ruske oblasti in separatisti izvršujejo učinkovit nadzor. Izjemno skrbno in natančno obrazložitev sodišča, kljub neprepričljivim argumentom ruskih oblasti, o dopustnosti pritožb že v tem trenutku sporoča, da bo ESČP z veliko verjetnostjo verjetno še letos podalo vsebinsko sodbo, kjer bo ugotovilo, da je Ruska federacija kršila svoje postopkovne in vsebinske obveznosti glede številnih absolutnih in relativnih človekovih pravic, ki jih varuje EKČP. Kako bo nato ESČP izvršil sodbo, je zgodba zase. V času, ko trenutni ruski režim, že skoraj leto dni samovoljno krši mednarodno vladavino prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, v tej zadevi ni pričakovati zgolj simbolične zmage. A simboli lahko tehtnico dokončno prevagajo na stran vladavine prava in varstva človekovih pravic.
Esohap 